Prve človeške sledi segajo v obdobje kulture žarnih grobišč, približno 1000 let pred našim štetjem. Dokaz tega je bronasto orodje, ki je bilo najdeno leta 1963 v bližini Bistriškega izvira. Ob gradnji železnice v letu 1873 so pri naselju Črgoviče naleteli na gomilo s pridatki. Nadaljnji žgani pokopi iz  halštatske dobe so bili najdeni leta 1885. Leta 1952 so na Katarininem griču odkrili sledove utrdbenega naselja iz 7. do 5. stoletja pred našim štetjem. Najstarejše zlato, kar je sploh kdaj bilo najdeno na avstrijskem Koroškem, je bilo najdeno poleti 1999 na Katarininem griču. Že v 1. stoletju našega štetja se je tukaj na pobočju Pece nahajala rimska cesta, ki je dobro vidna še danes. Mnogo najdb v Podlibiču, Dvoru in Breški vasi kaže na prisotnost Rimljanov. Bistrica (= kraj ob potoku) se prvič omenja v listini iz leta 1261. V njej je govora o viteškem ministerialu »Fridericusu de Veustriczu«, ki so ga Heinburgerji postavili na svojih posestvih v Bistrici. Septembra 1473 je prišlo do prvega vpada Turkov, ki so svoj glavni tabor postavili v Breški vasi (pri današnjem kmečkem turizmu Tschaitschmann po domače Schatter).  Leta 1480 so sledili vdori Madžarov. S plebiscitom leta 1920 so se tudi delno spremenile občinske meje. Tako je leta 1921 občina Bistrica nad Pliberkom dobila dele občine Črna na Koroškem, devet hiš občine Mežica (danes Rišberg) z 41 prebivalci in širna gozdnata področja na severnem pobočju Pece, ki niso prišla pod Jugoslavijo (danes Slovenija). Občine skoraj dve desetletji ni bilo videti na zemljevidu. »Poroko« s Pliberkom, ki jo je Dežela nekoč izsilila, je zaradi izida referenduma Koroška deželna vlada z odlokom »ločila« z 31. decembrom 1990. S tem je Bistrica zopet postala samostojni okoliš občinske uprave v okraju Völkermarkt (Velikovec). 

OPOZORILO:
Naslednji podatki in vsebina so bili zbrani skrbno. Tržna občina Bistrica pri Pliberku pa ne more prevzeti nobene odgovornosti za pravilnost in popolnost podatkov.

Kabinska žičnica Peca:

Avtomobilska panoga:

Podjetje MAHLE Filtersysteme Austria GmbH kot dobavitelj za avtomobilsko industrijo izdeluje filtre za gorivo, module oljnih filtrov in sisteme zračnih filtrov ter je na lokaciji v Šmihelu pri Pliberku eden največjih delodajalcev na območju spodnje avstrijske Koroške. BMTS Technology Austria GmbH & Co KG je dobavitelj na področju turbopolnilnikov za izpušne pline, hibridne tehnologije in avtonomne vožnje.
 

Celotna Tržna občina Bistrica nad Pliberkom je dvojezična občina v smislu Zakona o narodnih skupnostih 1976. Ob popisu prebivalstva leta 1910 je 99,1 % prebivalcev Bistrice navedlo, da je njihov pogovorni jezik »slovenščina«. Na zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 se je 33 % opredelilo za slovenski jezik in 67 % je za pogovorni jezik navedlo »nemščino«. Na plebiscitu v letu 1920 je 64,7 % (653 glasov) glasovalo za priključitev k prvi Jugoslaviji. Poleg pripadnosti narodni skupini so bili odločilni tudi gospodarski razmisleki. V splošnem oziru pa ti dve narodni skupnosti stoletja miroljubno živita in delata skupaj ter se medsebojno bogatita preko gospodarstva in kulture. Vsa krajevna imena na območju občine so danes v dvojezični izvedbi. Prav tako se vodita osnovna šola in otroški vrtec večjezično.

03. julija 2008 je Koroški deželni zbor sklenil, da ima občina Bistrica nad Pliberkom z veljavnostjo od 30. avgusta 2008 pravico do vodenja naziva Tržna občina. Napredovanje v Tržno občino je bilo izvedeno ob priznanju zgodovinskega, kulturnega, gospodarskega in turističnega razvoja ter osrednje-krajevnega pomena, ki sega preko meja občine.